Udeležba na javni dražbi

Za udeležbo pri vsaki javni zadevi, kateri bi želeli pristopiti, bomo najverjetneje potrebovali določene zadeve, dokumente, izpolnjene pogoje, ipd. In enako velja za javne dražbe. Torej, kaj vse potrebujemo, da smo lahko sodelujoči na javni dražbi in lahko tudi nastopimo kot dražitelj.

Vsaka dražba ima prej razpisane pogoje za dražitelje, kateri morajo te izpolniti, da lahko na dražbi tudi sodelujejo in dražijo za določen predmet. Velikokrat so ti pogoji enaki oziroma zelo podobni, res pa je, da se ti od dražbe do dražbe razlikujejo. Pomembno je tudi, kdo je organizator in seveda tudi za kakšen predmet se gre. Zato je dobro, da si za vsako dražbo posebej pregledamo potrebne dokumente, v kolikor nas zanima več dražb hkrati.  Predvsem, javne dražbe so tiste, ki imajo morebiti navedenih več pogojev, čeravno seveda to ni nujno, pa vendar, uspešna udeležba pomeni izpolnitev vseh potrebnih pogojev za pristop.

Običajno se udeležujemo dogodkov, prireditev in drugega, ko nas nekaj zanima, ko lahko nekaj pridobimo, kar lahko vpliva dobro na nas. In seveda sem sodijo tudi javne dražbe, zaradi katerih lahko postanemo lastnik nečesa, kar smo si želeli. In to zelo enostavno in hitro. Pomembno se je samo pravočasno prijaviti in dražbe tudi udeležiti.

Ker so javne dražbe takšne narave, da je pomembno, da je vidno javnosti v celoti, se zna zgoditi, da bo interesentov nekaj več kot pri zasebnih dražbah. Čeprav tudi to seveda ni nujno in je odvisno tudi od predmeta dražbe.

Kakorkoli, če smo zasledili predmet javne dražbe, ki je v nas prebudil zanimanje in hkrati tudi željo, da smo njegov imetnik, je zelo pomembno, da se dražbe udeležimo. Za uspešno udeležbo, pa si pogledamo vse pogoje, ki morajo biti izpolnjeni. Le tako bomo lahko na dražbi nastopili kot dražitelj. Le tako bomo torej imeli priložnost tudi predmet kupiti.

Ali poznate avkcijske zahtevke za prodajo nakita?

V ZDA ni zveznega zakona, ki bi urejal dražbe in zato so tam oblikovali zakone, ki urejajo dražbeno industrijo. Večina držav je že ustvarilo posebne zakone in uredbe, ki pa urejajo tudi dražbe, ki se predvsem tičejo nakita. Države slednje urejajo, ker lahko prodaja nakita, ki jih izvršijo dražbe ponudijo velike priložnosti za goljufivo nalaganje draguljev. Takšni zakoni zato zagotavljajo tudi finančno varnost celotne javnosti.  Nekateri zakoni so tako tudi omejili draženje nakita na le določene ure v dnevu.  Takšni zakoni se štejejo za veljavne le, ker se pri nekaterih draguljih lahko pri vrednotenju njihove vrednosti lahko poveča nevarnost prevar.

To pomaga torej pri preprečevanju le teh, vendar pa obstajajo meje pri omejitvah, ki še lahko veljajo kot razumni. Če zakon določa, da se javne dražbe lahko zgodijo le šest zaporednih dni v letu, med 8. in 6. uro se šteje, da je zakon neveljaven. To prepreči osebi, da bi prodajala svoje blago. Zakon bo razglašen za ničnega, ker neupravičeno posega v nezakonito delo posameznika. Na splošno pa prodaja nakita ni nevarna in ni neke večje potrebe, da bi se ta preprečila. Dražbe se zato s tem še vedno ukvarjajo, saj tudi njim prinaša nekaj dobička, predvsem pri unikatnih kosih. Države bi le morale zagotoviti bolj striktne zakone za preprečevanje goljufivih transakcij na dražbah nakita, ne pa prepovedati same zakonite prodaje. Uresničevanje policijske moči s strani držav prav tako spodbuja izkoreninjanje prevar in zakoni, ki so bili ustvarjeni za prepoved draženja nakita, bodo s časom postali neveljavni, ker skušajo zapreti legitimno poslovanje. Države se zato trudijo, da bi dovolile prodajo nakita in spodbujajo tudi dobrodelne koncesionarje, da izdelke prodajajo pod določenimi pogoji, prav tako pa bo tak zakon v veljavi, ker ne zanima enake zaščite prava.