Če v iskalnik vtipkate iskalni izraz kaj je multipla skleroza, se vam samo v slovenščini pojavi več kot 321.000 zadetkov. Ta podatek samo potrjuje zastrašujoče dejstvo, da je ta bolezen ena bolj razširjenih sodobnih bolezni, za katero samo v Sloveniji boleha okrog 2500 ljudi. Zanjo sta značilni dve specifiki: da je bolezen mladih, saj se največkrat razvije med 20. in 50. Letom starosti ter da je bolezen tisočerih obrazov, saj se pri vsakem bolniku kaže z drugačnimi simptomi. Več o tem, kaj je multipla skleroza, kakšni so simptomi in oblike ter kakšno je življenje s to boleznijo, pa preberite na https://www.mojams.si/oblike-poteka-ms.
Kaj je multipla skleroza?
Je neozdravljiva kronična vnetna avtoimunska bolezen osrednjega živčnega sistema, ki je posledica propadanja mielinskih ovojnic oz. zaščitnega sloja okrog živčnih vlaken. Največkrat se kaže skozi motnje občutenja, težave z vidom, ravnotežje in koordinacijo ter vrtoglavico. Kaj je multipla skleroza v vsakdanjem življenju? Največkrat imajo bolniki slabšo koncentracijo in hitreje pozabljajo stvari, zato je opravljanje dela lahko močno oteženo. Velikokrat se pojavijo tudi mišični krči in bolečina, zaradi katerih ljudje postanejo manj aktivni. Povečana utrujenost pa močno vpliva tudi na socialno življenje, saj so bolniki brez energije in želje po druženju in zabavi.
Obstaja več vrst
V osnovi poznamo štiri različne oblike MS, ki si jih lahko predstavljamo kot kontinuum, po katerem se bolniki gibljejo skozi življenje:
- Klinično izolirani sindrom (CIS) je prva epizoda nevroloških simptomov in lahko predstavlja predstopnjo. Največkrat gre za razvoj enega simptoma, ki pa v nekaj urah izgine. Pri bolnkih s CIS ni nujno, da se bolezen napreduje.
- Primarno progresivna je oblika, kjer bolezen od začetka poteka s postopnim napredovanjem nevroloških težav, brez pojava zagonov. Največkrat se kaže pri težavah s hojo, ki sčasoma napredujejo.
- Recidivno-reminentna (RRMS) je najpogostejša oblika. Zanjo je značilno, da bolniki doživljajo obdobja zagonov (izraziti simptomi) in remisije (popolno mirovanje bolezni).
Sekundarno progresivna ponavadi sledi RRMS fazi. Zagoni so manj pogosti ali celo popolnoma izginejo, vsi ostali simptomi pa se poslabšajo, največkrat nastopijo kognitivne težave.